V drugi polovici 19. stoletja so na dvorišču postavili majhno zgradbo, ki je sprva služila kot drvarnica, v glavnem prostoru pa so naredili nekaj stenskih poslikav, od katerih sta dve še vidni.

Ob vhodu v staro kuhinjo je naslikan nasmejan prašiček, ki sedi na blazini in ponazarja blagostanje. Na nasprotni zunanji steni / timplinu pa je trojna poslikava: zgornja prikazuje Sedečo Mater Božjo,  srednja kelih, hostijo, Božje oko – zaščitnika človeštva (ali Božjo previdnost) in dve prebodeni srci (ta so v Terskih dolinah eden od simbolov trgovske dejavnosti); spodaj pa je naslikan Križani. Podobe s te poslikave, predvsem kelih s hostijo, so bile naslikane po vsej verjetnosti v spomin na don Odorica Buttola Ploca (1768 – 1845), župnika v Rezijski dolini med letoma 1815 in 1845, ki je prva leta življenja preživel prav v tej hiši.

V začetku 20. stoletja so pridobili v drvarnici dva prostora. Gornjega so gotovo uporabljali kot spalnico s prepleskanimi in okrašenimi stenami in stropom. O spodnjem lahko domnevamo, da je vsaj začasno služil kot skladišče mleka / ćanibica. Tu je mleko čakalo na predelavo v bližnji sirarni, ki je bila vsaj od leta 1901 in vse do leta 1925 pod zakristijo bližnje cerkve. Navadno so z mlekom napolnili namenske posode (mult), s kapaciteto približno pet litrov. Služili so kot starodavne merske enote za mleko, s katerimi je bilo mogoče že v zgodnjem srednjem veku plačati census, to je dajatve, ki so jih vsi kmetje morali plačevati opatiji v Možacu. Znaki na steni ob kuhinjskih vratih pa zadevajo manjše merske enote, s katerimi so obračunavali mleko, ki ga je dajalo po več družin. Vsak X je pomenil deset zajemalk mleka. Vsaka zajemalka / kop je držala približno pol litra mleka. To količino so označevali z znakom I.