Leta 1918 Avstro-Ogrska razpade, z nastankom nacionalnih držav se celotna geopolitična slika Srednje Evrope povsem spremeni. Te pomembne spremembe seveda vplivajo tudi na Rezijo. Dolina je bila že leta 1866 priključena Italiji in je sledila njeni usodi, čeprav vsaj v začetku ta državna pripadnost ni ovirala mobilnosti proti avstrijskim deželam, kot dokazujejo številni potni listi, ki se hranijo v zgodovinskem arhivu občine Rezija.

Tragedija prve svetovne vojne zajame tudi rezijansko prebivalstvo, ki je leta 1917 prisiljeno v begunstvo  . Begunce usmerijo predvsem v srednjo in južno Italijo. V tem težkem obdobju naglih sprememb in hudih mednarodnih spopadov se spremeni tudi družbeno-gospodarska slika celotnega območja Alpe-Adrija. Rezijanski brusači, ki so se usmerjali pretežno na vzhod, v cesarske dežele na severu Srednje Evrope, so morali spremeniti smer in se obrniti bolj proti zahodu. Sezonsko in začasno izseljevanje se začne vse bolj spreminjati v stalno izselitev, ki zajame ne le tiste, ki so že odpotovali, temveč tudi njihove družine. Med obema vojnama se nekateri še odločajo za izselitev v večja mesta vzhodne Evrope, a v tem času evropski izseljenski tokovi »odkrijejo« nove destinacije, nastopi pa tudi izseljevanje na druge celine, predvsem v Ameriko in Oceanijo.

Tudi nekateri Rezijani odplujejo v te nove kraje, tako iz italijanskih pristanišč kot iz drugih krajev v primeru, da so se že bili izselili v druge evropske države  . Mnogi od njih se niso nikoli več vrnili v Rezijo. Sistem odhodov in prihodov iz Rezije in nazaj domov se je tako začel rušiti in demografsko, družbeno in gospodarsko stanje v Reziji se je globoko spremenilo. Te nove izseljenske tokove sta Francesco Micelli in Javeier Grossutti analizirala v publikaciji Ti Rosajanski po sfetü / I resiani nel mondo iz leta 2001, kjer sta na osnovi dokumentov v anagrafskem arhivu občine Rezija in arhiva A.I.R.E. (Anagrafski seznam Italijanov v tujini) prikazala kompleksno zgodovino rezijanskega izseljenstva in poskusila sestaviti anagrafski seznam izseljencev. V raziskavi so posebej izpostavljeni izseljenski tokovi po letu 1919 in območja, kamor so Rezijani odhajali v posameznih obdobjih 20. stoletja.