V preteklih stoletjih se je rezijansko gospodarstvo naslanjalo predvsem na skromne obdelovalne površine okrog vasi  , večja pašniška in gozdnata zemljišča pa so ljudje upravljali skupno. Reja živine in prodaja mlečnih izdelkov je imela pomembno mesto, ljudje pa so si pomagali tudi z drugimi dejavnostmi, kot je bilo na primer tkalstvo. Z njim je bila povezana potujoča trgovina: v določenih obdobjih v letu so se potujoči trgovci, kramarji, odpravljali na pot. Šlo je za neke vrste sezonsko izseljevanje, dokumentirano že v 14. stoletju, ki se je v novejših časih odvijalo dvakrat letno, od konca januarja do začetka junija, ko so se vračali zaradi dela na polju in paše, ter nato od velikega šmarna do začetka decembra.

Kot za druge gorate predele Furlanije je bila torej tudi za Rezijo potujoča trgovina močno razširjena dejavnost, ki je trajala vse do začetka 20. stoletja  .  Trgovina se je usmerjala predvsem v dežele, kjer so se govorili slovanski jeziki, torej v Avstrijo, Češko in Moravsko  , prodajali pa so tudi nože in škarje.

Dokumentirano je, da so kramarji bili dokaj izobraženi in da so znali brati in pisati v več jezikih.

Nekateri od njih so s trgovino dobro zaslužili, da so lahko vzdrževali družino, postavili hišo   in pomagali pri gradnji ali obnovi mnogih cerkva  . Predvsem v 18. stoletju je bil priliv denarja v dolino kar močan. Sčasoma se je to sezonsko izseljevanje spreminjalo v začasno in nato v stalno, tako da se mnogi niso več vračali domov, ampak so se stalno naselili najprej v deželah Srednje Evrope in nato, po geopolitičnih spremembah v 20. stoletju, tudi po Italiji.

Iz potujočih trgovcev so postali lastniki trgovin v raznih evropskih mestih, s tem pa se je ošibila gospodarska struktura doline Rezije, saj je tako zmanjkal pomemben priliv denarnih sredstev.

Že od konca 18. stoletja so se, podobno kot drugje v furlanskih gorah, začeli izseljenci v posameznih vaseh specializirati v določenem poklicu. Povsod v Reziji, predvsem pa na Solbici, se je podobno kot v karnijskih krajih Ligosullo, Paularo in Treppo Carnico razvil poklic brusača, brüsar .